|
|
BOMBAŽEVČEVA UŠ - APHIS GOSSYPII Glover, 1877 Homoptera, Aphididae UVOD Bombaževčeva uš je razširjena po vsem svetu. V Afriki jo obravnavajo kot najpomembnejšega škodljivca tam gojenih rastlin. V hladnejših območjih Evrope preživi in se razmnožuje le v rastlinjakih. OPIS Imago: Nekrilate samice so ovalne, različnih barv, največkrat rumenozelene, dolge okrog 1,7 mm, krilate uši pa so temno zelene, rjave do črne in nekoliko manjše. Oprsje in sifona so črni, zadek je različnih barv. Ličinke: Znatno manjše kot odrasle oblike, različne v velikosti in barvi (od svetlo rumene do svetlo zelene). Gostiteljske rastline Napada vrste iz družine bučnic (Cucurbitaceae), družine Malvaceae (bombaž, hibiskus ...), okrasne rastline, najdemo jo tudi na plevelih. Med gojenimi rastlinami jo največkrat najdemo na kumarah, jajčevcu in jagodah. Škoda Svojim gostiteljem škodi s sesanjem sokov na listih in steblih. Pri tem se listi deformirajo in rastline dobijo kržljav videz. Medena rosa. Razvojni krog Prezimi kot ličinka, morda tudi v stadiju jajčeca (holocikličen razvoj) na vrstah iz rodov Rhamnus in Frangula. Pozimi preživi pri temperaturah do -10 oC. Spomladi postane aktivna pri temperaturi blizu 12o C. Sprva se zadržuje na plevelih, pozneje pa krilate samice preletijo na gojene rastline, kjer lahko dajo od 15 do 20 rodov virginogenih potomcev. Optimalna temp. za njihov razvoj je med 16 in 22o C. Višje temp. vplivajo na manjšo plodnost in višjo smrtnost, zato se v toplejših območjih ta škodljivec pojavlja le spomladi in jeseni. Ob koncu rastne dobe se uši preselijo na plevele, kjer se razmnožujejo do nastopa hladnejših dni. V toplejših območjih in v zavarovanih prostorih se uš razmnožuje partenogenetsko. Rase, ki so nekoliko odpornejše na visoke temperature dajo lahko letno do 60 rodov.
Besedilo: Stanislav Trdan, BF - Agronomija |
||
|
|||
